. Stara ribniška navada iz davnih časov je, da novorojenčka položijo na prag in če se skotali navzven, postane rešetar, navznoter pa lončar. . . Lončarstvo se je razvilo v južnem delu ribniškega polja, nastajali so: lonci, kozice, modeli za šarklje, cvetlični lonci, sklede, latvice, piščalke, ribniški konjički… Lončarji so tod rekli peči, kjer so…
. Do mehanizacije panoge, je bila ta razvita predsem v bližini vode. S pomočjo mlina so nastajali krožniki, sklede, šivalne gobice, valjarji, kuhinjska kladiva, pipe, šatulje, vaze in nekatere igrače, kot je denimo ribniška marjanca. Danes strugarji izdelujejo tudi masažne pripomočke.
“Ribničan je izumil prvi pralni stroj – perilnik. In če ga ne bi, bi še danes hodili umazani po svetu.” (ljudska) . Obrt, ki je do začetka 60. let izdelovala predmete iz cepkega bukovega, javorjevega ali drugega mehkega lesa. Nastajali so kuhinjske deske, perilniki, to so pralne deske, ribežni ali strgalniki, mišolovke, sponke za perilo,…
Ribniški procent: “Kupim žlico za dinar, za tri jo pa prodam in imam dva procenta zaslužka, pa se nekako preživim.” (ljudska) . Peharji, štručnice, cekarji, torbice, košare, jerbasi, koši, cajne, košarice za kruh so pletarski predmeti, ki jih izdelujejo predvsem v krajih ob vodi, ker tam raste šibje. Najbolj značilna je holandarica, ki je prepoznate…
“Prvo žlico je naredil Ribničan, sicer bi ljudje še danes z rokami jedli. Kakor velika so bila usta, takšno žlico je naredil”. (ljudska) . Novo kuhalnico, ki jih izdelujejo predvsem iz bukovega lesa, je priporočljivo najprej premazati z navadnim jedilnim oljem. Premazano pustimo čez noč, da se olje vpije, naslednji dan pa jo pomijemo z…