Ob vsem tem govoru o žebljih, se spodobi, da vam predstavim še prostor, kjer žeblji nastajajo. Govora je o žebljarski kovačnici, vigenjc po domače. V Kropi smo obiskali menda edino popolnoma ohranjeno kovačnico za ročno kovanje žebljev, kjer smo si pobližje ogledali njihov nastanek. Tu so kovali vseh vrst žebljev, tudi benečana. . ..
Ne morem si kaj, da ne bi omenila še enega kroparskega žeblja: planinčarja.
Dolga leta je Kropa slovela po svoji žebljarski dejavnosti. Veliko je dejstev, zgodb in prigod, ki jih spoznaš ob poglabljanju v kroparske žeblje, a od vseh – skoraj 100 različnih je menda bilo – je največjo slavo doživel benečan. To je največji med žeblji, kar 80 centimetrov meri, ime pa je dobil, ker so ga uporabljali…
V Kropi, naselju, ki slovi po svoji kovaški dejavnosti, je polno kovanega okrasja. In ne le kljuke na vratih, trkala, luči, nabiralniki in ogromno ostalih hišnih dodatkov, tudi NOB spomenik je narejen v tem stilu. . . . .
Ob naslednjem mrzlem, a sončnem zimskem dnevu, s predpostavko, da si želite dozo vitamina D ob najmanjši možni izpostavljenosti mrazu, vam priporočam sprehod po krožni poti Dekani – Tinjan. Pot je, uganili ste, na Primorskem. Kljub temu, da ob dnevih, opisanih zgoraj, navadno na Primorskem piha burja, je ta krožna pot večinoma speljana v zavetrju. Med vzponoma na…
Na sprehodu po Rakitni se vam lahko zgodi, da naletite na porasel greben, kot je na spodnji sliki. Natančnejši pogled, lahko tudi informativna tabla, vam izda, da gre za poznoantični rimski obrambni sistem claustra Alpium Iuliarum ali po domače povedano za par stoletij manj kot dva tisoč let star zid, ki so ga postavili Rimljani na našem in…
Nekatere stvari so preprosto posebne. Lokacija, ljudje, tradicija… Karkoli ali vse od tega. Ena takih skrivnosti Slovenije je definitivno pust v Drežnici. Daljši tekst v angleščini z mnogo fotografijami in videom si lahko ogledate na posebni strani namenjeni prav drežniškemu pustu.
V zadnjih letih so mnoge lokalne skupnosti oživile, prenovile ali na novo postavile množico poti. Govora je o krožnih, o sprehajalnih, o učnih in podobnih poteh, ki zahtevajo kako pojasnjevalno tablo in pa smerokaze. Te poti so odlične tako za vse, ki nimajo idej kam se it sprehajat, kot tudi za tiste, ki se želijo seznanit z…
Stolp je dal postaviti Jakob Aljaž leta 1895, ta pa še vedno stoji vrh Triglava. A ne le tam. Kopija stolpa je menda že kaki dve leti postavljena tudi v Stari Fužini, vasici pri Bohinjskem jezeru. Na spodnji sliki pa vidite levo od stolpa skorajda še original. Tisti zasnežen vrh v ozadju je namreč Triglav.
..