Če se vam je ob pogledu na Janeza Pavla II. vrh Slovenskih vrat zazdelo, da gledate nekaj znanega, je to morda zaradi okenskega okvirja, skozi katerega gleda. Podobno, nedaleč stran, iz okenskega okvirja zre Primicova Julija. Obema je skupen avtor, kipar Tone Demšar, ki je motiv okna večkrat uporabil za kiparsko izhodišče. Zatem pogled namenite…
Ljubljanska stolnica ima polno zanimivosti. Omenila sem že emonske stoletnike, tokrat pa razkrivam detajl iz t. i. Slovenskih vrat, ki so bila ustvarjena konec devetdesetih ob obisku papeža Janeza Pavla II., ki zre z vrha vrat. Pod papežem so tri glave resnih izrazov, natančnejši pogled pa razkrije, da oseba na skrajno desni v roki drži…
Ljubljanska stolnica šteje dobrih 300 let, na zunanji fasadi pa je okrašena z vzidanimi rimskimi kamni, ki so seveda iz prvih stoletij po letu nič. Za vgradnjo je odgovoren Janez Gregor Dolničar (1655-1719), ki je tako ustvaril prvi ljubljanski lapidarij in ga zato največkrat imenujejo kar Dolničarjev lapidarij. Večinoma gre za rimske nagrobnike, najdene na…
V centru Ljubljane, nekje med Magistratom in stolnico se skriva mala, verjetno ena najkrajših ulic, s sladkim imenom: Medarska ulica. Ime je dobila po prodajalcih medu, ki so tu prodajali do leta 1901.
Poleg simpatičnega imena in lokacije v “stari” Ljubljani ima Rožna ulica še kar nekaj zanimivosti. Vsi poznate znamenito hišo s stolpičem z uro nad Karlovško cesto, ki povezuje Rožno ulico na obeh straneh dvopasovne Karlovške, par hiš stran pa je nekaj časa živel France Prešern. Na prulski strani vas pričaka zanimiv kontrast. Na eni strani…
Na Vodnikovem trgu, torej na mestu osrednje ljubljanske tržnice, rastejo tujerodna invazivna drevesa. Ko boste tam naslednjič kupovali zelenjavo, se ozrite v krošnje drevesa z zgovornim imenom: trnata gledičevka. Na vejah in deblu ima mnogo močnih in precej velikih trnov, ki so med ledeno dobo služili kot obramba pred talnimi lenivci in mamuti.
Kip ribe, ki je hkrati tudi igralo, stoji na dveh mestih v Ljubljani. Od poznih petdesetih let stoji en primerek na otroškem igrišču zraven kopališča Tivoli, Pred nekaj leti pa so postavili še kopijo na Gallusovem nabrežju v Ljubljani. Ribo je ustvarila Vladimira Bratuž Furlan – Laka, arhitektka iz zadnje generacije Plečnikovih slušateljev in kiparka,…
Na klasicistični fasadi baročne plemiške palače iz sredine 18. stoletja je preko treh nadstropij napeta rezalna žica iz 21. stoletja. Člani ZRC SAZU, v katerega je združenih 17 različnih inštitutov, so žico obesili kot komentar dogajanja v času begunske krize. .
Julija Primic, poročena Scheuchenstuel, je zaslovela izključno kot muza pesnika Franceta Prešerna. Zaradi tega si je pridobila mesto med (izjemno) redkimi ženskami, ki bi se lahko, če bi bile še žive, pohvalile s svojim spomenikom v našem glavnem mestu. A verjetno se Julija ne bi, saj je tudi njen kip le nekakšen antipod tistemu najbolj…
V Ljubljani med okrasnim drevjem ni prav dosti iglavcev, zato je zanimivo, da v koritu nasproti Cankarjevega doma raste himalajska cedra, ki tam pravzaprav dobro uspeva.