Vrt kaktusov
Manrique je zasnoval botanični vrt kaktusov (Jardín de cactus) in poskrbel tudi za njegovo opremo, kot so luči, smetnjaki, ograja, restavracija… . . . . . . . .
Vetrne igračke
. Že omenjene strukture, ki se premikajo z vetrom, César Manrique jih je poimenoval vetrne igračke, lahko srečate marsikje na otoku Lanzarote. . .
Césarjevi dve hiši
Da bi razumeli velik pomen mnogostranskega umetnika Césarja Manriqueja za otok Lanzarote, mi preostane le primerjava z Jožetom Plečnikom in njegovim vplivom na Ljubljano. César se je na Lanzarote vrnil leta 1966, malce pred svojo petdesetletnico in do svoje smrti pri 72 letih na otoku naredil ogromno. Ne le, da je prenekatero krožišče okrašeno z…
vulkanska malvazija
Malvazij je po svetu precej, naša je istrska, obstaja pa tudi vulkanska malvazija. Na najbolj vzhodnem izmed Kanarskih otokov je pogled na vinograde prava paša za oči. Trto, poleg vulkanske malvazije tudi druge, sadijo v kotanje, ki so predvsem okrogle. Največkrat so zaščitene s proti-vetrno ograjo. . . . Splača se ustavit pri kakšnem vinarju…
Ognjene gore
Zadnji večji vulkanski izbruh je bil v 18. stoletju, ko je lava preoblikovala skoraj tretjino otoka Lanzarote. Večino tega območja je danes zaščiteno kot nacionalni park. Obisk je možen tudi s kamelami, nekoč glavno transportno sredstvo, ki so jih na otok pripeljali Arabci, ko so kolonizirali otok še pred prihodom Špancev. . . . .…
Arrecife
Glavno mesto otoka Lanzarote je majhno in precej ne turistično, a dovolj prijetno, da se mu splača nameniti nekaj časa. . . . . . .
otok Lanzarote
Kanarski otoki mnogim predstavljajo dobrodošel (topel) oddih v hladni polovici leta. Otokom je sicer skupna klima, romantično poimenovana “večna pomlad,” se pa kljub temu med seboj kar precej razlikujejo. Lanzarote je najbolj vzhoden in najbolj sušen izmed vseh, zato tu ni velikih mest. Na celem otoku, ki je velik okoli 800 km2, je le okoli…
Rudar @ Mežica
Spomenik Stojana Batiča Rudar stoji v središču Mežice na Koroškem.
plinske luči @ Zagreb
Menda je Zagreb eno izmed treh evropskih mest, ki so v delu mesta ohranili plinske luči. Te, okoli 200 jih boste lahko našteli v t.i. Gornjem Zagrebu, vsak večer ročno prižge in nato zjutraj ročno ugasne eden izmed dveh zaposlenih, skrbnikov plinskih luči. V Ljubljani se je dediščina plinskih javnih svetilk umaknila v Plinarniški muzej,…
Najkrajša vzpenjača na svetu?
Ne, ni govora o ljubljanski, ampak o zagrebški vzpenjači. Ta je debelo stoletje starejša od naše, velja pa s svojimi 66 metri proge za najkrajšo na svetu. Vožnja naj bi trajala natanko 64 sekund, kar težko potrdim, ker le-te nisem merila. Je pa kratka in je krajša od ljubljanske. . .