S svojo živobarvno streho je cerkev sv. Marka eden izmed opaznejših simbolov Zagreba. Streha je nastala v času razmaha nacionalne zavednosti, konec 19.st, na njej pa sta, poleg ornamentike vzete iz slavonske tradicionalne noše, dva velika grba.
Desni, vidite ga lahko tudi na kanalizacijskih pokrovih, je zagrebški grb. Levi je bil grb Troedine kraljevine Hrvaške, Slavonije in Dalmacije.
Hrvaški del (Zagreb in širša okolica) predstavlja zgornja leva tretjina z znano rdeče-belo šahovnico. Desno so tri levje ali leopardove glave, heraldični simbol Dalmacije, spodnji del pa je namenjen Slavoniji, v kateri je s črno narisana žival, s katere krznom so v srednjem veku največ trgovali Slavonci. Gre seveda za kuno, ki je danes ime za hrvaško nacionalno valuto.
Menda ima Zagreb, glede na število prebivalcev, največ muzejev v Evropi, ti pa rastejo kot gobe po dežju. Eden bolj znanih je nedvomno Muzej strtih src,
ravno ob mojem obisku pa so odprli Muzej mačka.
Če ima Zagreb več spomenikov, ki so posvečeni ženskam, kot se s svojimi petimi lahko pohvali center Ljubljane, ne vem. Je pa nedvomno vreden omembe kip, ki je posvečen izjemni Mariji Jurić – Zagorki.
Gre za prvo hrvaško žensko novinarko, ki je po prisilni poroki z Madžarom, soprogu ušla in se naselila v Zagrebu. Začne pisati politična besedila za časopise in se najprej podpisuje v moški obliki Zagorski. Za preživetje je, po nasvetu Strossmayerja, začela pisati tudi zgodovinske romane, ki so postali zelo popularni, eden izmed teh pa je že omenjena Grička vještica. Izdajati je začela tudi prvi ženski časopis na Hrvaškem, imenovan Ženski list.
Na zgornji sliki so Kamnita vrata, edina še ohranjena od nekoč šestih vhodov v obzidano mesto na hribu.
Podobno kot na centralni ljubljanski tržnici, je tudi Dolac – kot se imenuje osrednja zagrebška tržnica – polna dobrin, prodajalcev in kupcev.
.
