Zaradi dveh zapisov, eden iz leta 1340 (“scaramatte“) in drugi iz leta 1422 (“sgaravatte“), oba iz Čedada (Cividale del Friuli), veljajo Škoromati za najstarejše maske na Slovenskem.
Obiskala sem jih na dan “poberije,” to je na pustno soboto, ki se začne zjutraj sredi vasi.
.
Cel dan povorka roma od hiše do hiše,
poberini pobirajo darove, škoromati pa med tem po vasi uganjajo norčije.
.
Po razlagi etnologa dr. Nika Kralja naj bi beseda škoromat izhajala iz nemške besede scharwachter.
Po njegovi razlagi je danes edini pravi škoromat škopiti, ki je ogrnjen v širok, črn plašč, za pasom ima pripet zvonček in svetilko, kar naj bi pričalo o njegovem stražarskem poreklu.
In seveda s svojimi velikimi kleščami straši otroke in lovi dekleta.
Kot nekoč vse maškare, so bili tudi Škoromati le neporočeni moški. Delno so tradicijo prilagodili in v svoje vrste spustili tiste s prstanom na roki. Ženski spol je v povorki zastopan le v obliki deklic, ki z dečki, v ne-tradicionalnih maskah, le-tej sledijo. Nekateri fantki se preizkusijo tudi v tradicionalnih opravah, a ti hodijo v sprednjem delu.
. 
Jedro povorke, poleg škopita in škoromatov, tvorijo še maske, ki se pojavljajo tudi drugod: slamnat, Turek, lovec, hudič…
. 
.
in seveda glasbeniki.
. 
.
.
.
.
