V Ljubljani imamo kar pet spomenikov posvečenim ženskim demonstracijam proti mučenju zapornikov v italijanskih zaporih in streljanju talcev med 2. svetovno vojno.
Spomenik na Kongresnem trgu so odkrili leta 1953, zasnoval ga je Jože Plečnik, kipec putta vrh vaze pa je izdelal kipar Božo Pengov.
Na osrednji ljubljanski tržnici stoji za stolnico – namesto tistega spornega, ki so ga leta 1990 odstranili izpred stolnice – kip kiparke Dragice Čadež.
Ob vladni palači stoji z rahlimi vertikalami kaneliran slop iz belega kamna, ki naj bi po obliki spominjal na žensko silhueto.
Ta je enako kot Plečnikov iz leta 1953, arhitekt pa ni nihče drug kot najbolj slaven Plečnikov učenec, Edvard Ravnikar.
Na drugi strani centra, ob Kinoteki, je nekaj let mlajši, tri metre visok granitni steber trikotnega prereza.
Tja ga je umestil arhitekt Boris Kobe, še en Plečnikov učenec, za reliefne upodobitve demonstrantk pa je poskrbel kipar Slavko Krajnc.
Zadnja je bila ob 70. obletnici postavljena spominska plošča, na mestu, kjer se je pravzaprav začelo.
Pred nekdanjo vratarnico na Metelkovi ulici v Ljubljani.