Tokrat sem šla, mislim, da celo prvič, z vlakom v Beograd. Natančneje, nastanjena sem bila v spalniku, ki le malo spominja na spalnik modernejših vlakov, ima pa nezanemarljiv pridih nekakšne prijetnosti, celo domačnosti. Stari, jugoslovanski vlaki pač!
V spalniku so 3 postelje.
.
.
Pričakali sta me 2 vrečki “SRETAN PUT” s plastenko vode in plastičnim kozarcem.
.
Pot je bila za spalnik zelo “nespalna”, obe meji najmanj štirikrat zakomplicirata pot, upajoč, da carinik in policaj ene države prideta istočasno.
vožnja LJ – SLO meja: 1 h 40 min
Med prihodom slovenskih obmejnih organov pa do mimohoda hrvaških in nato odhoda iz Zagreba je minila natanko 1 h in 20 min!
Dobri 2h in pol kasneje (kar je edino malce bolj kvalitetno spanje) najprej hrvaški policaji, nato še cariniki. Čez približno 1h pa še Srbi.
Sledila je še dobra ura vožnje do srbske prestolnice, nato pa je pogled skozi okno naznanil belo mesto…
