Tisti nesrečni stadion, ki bi se moral borit za mesto na UNESCO seznamu, a žalostno propada. Jože Plečnik ga je zasnoval že leta 1923, a se je zaradi finančnih težav zelo počasi gradil in pravzaprav nikoli ni bil v celoti zgrajen. Med drugim so denar zanj zbirali tudi s pomočjo srečelova, o katerem sem že…
Bil je topel jesenski dan, ko sem obiskala kostnico s spomenikom v Dražgošah. Tja me je vleklo predvsem zaradi kipov, ki so narejeni v prepoznavni Batičevi maniri. Kipar Stojan Batič je za ta glomazni spomenik ustvaril kar tri kipe. Dva kipa sta razgibani množici ljudi, s pestmi, puškami, jasnimi gestami in mimikami obrazov, ki stojijo…
Tja so namreč leta 2017 postavili spominsko obeležje, ki naj bi nas spominjal nanj. “Kot talec pred zidom” je skrit v Foersterjevem vrtu za Filozofsko fakulteto. Obeležje sta umetnika Nika Oblak in Primož Novak oblikovala kot odprto knjigo.
Reciklaža ni nekaj novega, ampak jo človeštvo pridno uporablja že tisočletja. Tudi v prestolnici imamo nekaj takih primerov. Pisala sem že o premikajočem mostu in portalu z zanimivo zgodovino, če omenim le dva ljubljanska primera ponovne uporabe izpred stotih let. Tokrat predstavljam ograjo. Ograja ob Gerberjevem stopnišču, nad vhodom v Makalonco, je nekoč stala drugje.…
Tišino vam zapoveduje podpornik balkona s kovano železno ograjo v 1. nadstropju Schweiggerjeve hiše na Starem trgu v Ljubljani. Tako se je na duhovit način dal ovekovečiti gospod, ki je dal v sredini 18. stoletja preurediti dve stavbi v eno, da je postala taka, kot jo vidimo še danes. To je bil seveda gospod Schweigger,…
Precej poseben je leta 1980 postavljen NOB spomenik v obliki gorečega plamena, ki ga je izdelal Vinko Tušek. Stoji zahodno nad cesto Dražgoše – Jamnik in zaznamuje kraj, kjer je med 2. svetovno vojno padel Viktor Kejžar (član Pokrajinskega komiteja KPS za Slovenijo). ..
Četudi berlinski medvedi niso tako zaščiteni kot naši, jih je vsepovsod polno. Načeloma se ljudi ne bojijo in niso napadalni. Nekateri delujejo sladki.
Zelenko ima bratranca. Ta je mnogo bolj znan in uspešen, svojo kariero je začel z upodobitvijo na semaforjih po vzhodnem Berlinu, svoj uspeh pa je zakoličil po združitvi obeh Nemčij. Uspešno je namreč prestal tranzicijo in se dobro umestil v novi kapitalistični ureditvi. Ime mu je Ampelmann in ima bipolarno motnjo. Ločimo rdeč in zelen pol.…
Ker o Berlinskem zidu veste tako rekoč vse, na tem mestu objavljam foto sprehod po različnih ostankih tega betonskega monstruma. . . . . . . . . .
Pisalo se je zadnje leto b. c. (torej before corona), ko so očitno bile travmatične srednješolske ure učenja nemščine končno pozabljene: “Ok, pa pojdimo v Berlin!” Še dobro, da so se v vseh teh letih Nemci precej dobro naučili angleško. Berlin je ogromno, pisano mesto z veliko ponudbe za vsakogar. Verjetno sta njegovi najznamenitejši točki…