Kdaj je Krištof pristal na fasadi dvonadstropne in iz dveh objektov združene meščanske hiše ni jasno. Slogovno ga umeščajo nekem okoli leta 1535, saj po zasnovi še spominja na gotiko, a z načinom obdelave telesa in gubanja že naznanja renesanso. Možno je, da je bil Krištof nekoč del kakšnega neohranjenega oltarja iz bližnje cerkve sv.…
Na Kongresnem trgu, nasproti izteka Vegove ulice, stoji vremenska hišica, ki je danes brez merilnih instrumentov. V obliki majhnega templja jo je zasnoval arhitekt Jože Plečnik.
Invader je ime francoskega umetnika, ki je znan po mozaikih malih vesoljčkov, oblikovanih po videoigri Space Invader iz sedemdesetih. Njegove invazije, kot se imenuje večinoma nelegalni poseg po fasadah in zidovih, lahko vidite marsikje po svetu. . V Ljubljano je prvič prišel leta 2006, ko je sodeloval na razstavi Street Art – stensili, posterji in…
Srednjeveško mestno jedro je zaščiteno kot kulturni in zgodovinski spomenik, v katerem pa je, proti pričakovanjem, stavba iz leta 1914. Na Mestnem trgu 23, kjer je prej stala manjša hiša, je pred dobrimi stotimi leti zrasla stavba s prvo moderno kovinsko in stekleno montažno fasado. Po načrtih arhitekta K. Bruennlerja jo je zgradil Viljem Treo.…
Če se vam je ob pogledu na Janeza Pavla II. vrh Slovenskih vrat zazdelo, da gledate nekaj znanega, je to morda zaradi okenskega okvirja, skozi katerega gleda. Podobno, nedaleč stran, iz okenskega okvirja zre Primicova Julija. Obema je skupen avtor, kipar Tone Demšar, ki je motiv okna večkrat uporabil za kiparsko izhodišče. Zatem pogled namenite…
Ljubljanska stolnica ima polno zanimivosti. Omenila sem že emonske stoletnike, tokrat pa razkrivam detajl iz t. i. Slovenskih vrat, ki so bila ustvarjena konec devetdesetih ob obisku papeža Janeza Pavla II., ki zre z vrha vrat. Pod papežem so tri glave resnih izrazov, natančnejši pogled pa razkrije, da oseba na skrajno desni v roki drži…
Poleg simpatičnega imena in lokacije v “stari” Ljubljani ima Rožna ulica še kar nekaj zanimivosti. Vsi poznate znamenito hišo s stolpičem z uro nad Karlovško cesto, ki povezuje Rožno ulico na obeh straneh dvopasovne Karlovške, par hiš stran pa je nekaj časa živel France Prešern. Na prulski strani vas pričaka zanimiv kontrast. Na eni strani…
Kip ribe, ki je hkrati tudi igralo, stoji na dveh mestih v Ljubljani. Od poznih petdesetih let stoji en primerek na otroškem igrišču zraven kopališča Tivoli, Pred nekaj leti pa so postavili še kopijo na Gallusovem nabrežju v Ljubljani. Ribo je ustvarila Vladimira Bratuž Furlan – Laka, arhitektka iz zadnje generacije Plečnikovih slušateljev in kiparka,…
Julija Primic, poročena Scheuchenstuel, je zaslovela izključno kot muza pesnika Franceta Prešerna. Zaradi tega si je pridobila mesto med (izjemno) redkimi ženskami, ki bi se lahko, če bi bile še žive, pohvalile s svojim spomenikom v našem glavnem mestu. A verjetno se Julija ne bi, saj je tudi njen kip le nekakšen antipod tistemu najbolj…
Ekorna, tudi Ekvorna, je vodno božanstvo ljudstva, ki je na območju današnje Slovenije živelo še pred okupacijo Rimljanov. Ti niso preveč komplicirali in so Ekorno preprosto sprejeli medse kot Aequorno. Kopijo Smerdujevega kipa so postavili lansko leto ob Gallusovem nabrežju.