Divje babe je ime arheološkega najdišča, kjer so našli, zaenkrat, najstarejšo piščal na svetu. Na jamo, polno arheoloških ostankov, ki se nahaja kakih 15, 20 minut strmega spusta z vrha Šebreljske planote, so dejansko opozorili otroci, ko so po igri tam, domov prinašali nenavadne stvari. . Izkopavanja so se začela že konec sedemdesetih let prejšnjega…
Na Srednji školi Zabok, nedaleč od državne meje in par deset kilometrov severno od Zagreba, smo doživeli pravo kuharsko predstavo izdelovanja zagorskih štrukljev. .. . . . . . .
Edina ravninska vas Prekmurja, kjer se je tradicionalno lončarilo, je znana po črni keramiki. Kot že omenjeno, se danes v Filovcih z lončarstvom ukvarja zgolj ena družina, ki pa je svojo dejavnost precej razširila. Med drugim v muzeju na prostem, ob stari peči, razložijo tudi o zgodovini in tradiciji. Peč kopaste oblike ima stene namazane…
Nekdaj so bili prekmurski Filovci polni lončarjev, danes pa se z lončarstvom ukvarja le ena družina. A ta je v svojem poslu izjemno resna. Kar nekaj izmed njihovih dejavnosti izvajajo v lastnem muzeju na prostem, kjer smo se seznanili z osnovami in zgodovino lončarjenja ter poslikali skodelico ali krožniček. Poslikan izdelek nas, ko to pišem,…
Res je, da se te dni opeva Kamnik kot prestolnica mikro pivovarjev in je celo eden od njih poimenovan enako kot pričujoči zapis, a tokrat je govora o – recimo temu – originalu. Od Malega gradu, ki se nahaja le malce nad centrom Kamnika, ni ostalo prav dosti, le nekaj zidov, delno obnovljen obrambni stolp…
Na ogled tokrat postavljam dve razglednici, delo dveh sester. (oblikovanje: Neža, foto: Tjaša)
V enem izmed hotelov v Termah Zreče me je presenetila manjša arheološka razstava, ki je nastala pod pokroviteljstvom Pokrajinskega muzeja Maribor. Ne zaradi samih razstavnih eksponatov, ki so prazgodovinske (vretenca, uteži… na zgornji fotografiji) in poznoantične (bakreni novci, keramična in steklena posoda na spodnji fotografiji) izkopanine, ampak zaradi dejstva, da zbirko imajo.
Med Jakopičevim sprehajališčem in Mednarodnim grafičnim likovnim centrom se vrtita balerina in baletnik. Upodobil ju je kipar Stojan Batič, čigar atelje si lahko ogledate v Švicariji, nekaj deset stopnic višje.
V cerkvi svetega Mihaela so izjemno zanimivi tudi lestenci, ki jih je zasnoval sam Jože Plečnik. Narejeni so iz kavnih mlinčkov, skodelic in celo iz roga. . .
Prav posebna je Plečnikova cerkev, ki jo je na veliko željo lokalnega prebivalstva zasnoval veliki arhitekt. Bila je pravi izziv, ne-le zaradi mehkih barjanskih tal, tudi zaradi pomanjkanja sredstev. Tehnično gledano je Plečnik našel nekaj genialnih rešitev, npr. to, da je zvonik ločil od glavne stavbe (in s tem razporedil težo) ter ga z mnogimi…