V kompleksu Križank se skriva Plečnikovo dvorišče, o katerem krožijo zanimive (urbane) legende. A v tej objavi besedo prepustim fotografijam, če pa bi radi kdaj sami pokukali na dvorišče, to najlažje naredite med tednom v dopoldanskem času. Žal dvorišče takrat ne sije v vsem svojem sijaju mnogoterih svetilk, ki jih je Plečnik posul po sicer…
Obiskala sem izvirnega Emonca, ki v vitrini Narodnega muzeja nemo pozdravlja obiskovalce. . Ker je izvirnik na višini naših oči, si lahko pobližje pogledamo zanimivo frizuro in obuvala, ki jih pri kopiji na Kongresnem trgu ne vidimo.
Na notranjem dvorišču stavbe Ustavnega sodišča se skriva vodnjak, kot si ga je zamislil Jože Plečnik. Podstavek vodnjaka spominja na vodnjak sv. Jurija, ki ga je Plečnik snoval v istem času za praški grad. Podobnost s kamero v ozadju je zgolj naključna. Z vodnjakom je Plečnik arhitekturno zaključil vhodno os. Sam si je sicer zamislil…
Na včerajšnji Ta veseli dan kulture so v Narodni galeriji na ogled postavili nedolgo tega najdeni znameniti Bergantovi sliki. Ptičar ima v roki kletko v kateri je ptič cipa, ob gumbih suknjiča pa mu visi (ptičja) piščalka. Prestar, ki se ga morda spominjate kot škisa v slovenskem taroku, po restavraciji ni več prestreljen. So pa…
Pomirite se, nič takega ni, čipka je še vedno klekljana. So ji pa navdahnili novo namembnost in sicer sedaj tudi kot okraševalka lesenih posod.
Med male in velike kozolce nas je popeljal župan Šentruperta, ki se, kako primerno, imenuje Rupert. . Sledili smo torej županu v zgodbi razvoja kozolcev skozi čas, od preprostih sušilnih štrcljev, ostrvi (na zgornji sliki čisto levo), preko kozolčkov (kozolci brez strehe, na sliki je ob županu) do raznoraznih kozolcev, ki jih poznamo še danes.…
V gradu Mirna smo ogledovali vrata, kiparsko delo, ki jih je podaril Stane Novak. Glavna tematika vrat je legenda o pravičnem plačilu, nad tem pa vidimo še prikaz dela v preteklosti, obnovitvena dela po drugi svetovni vojni, grad v srednjem veku in grad danes. In Emino pravično plačilo? Več o tem lahko preberete tule, v…
Na Ljubljanskem gradu se na razstavi Slovenska zgodovina skriva tudi Ikar. Avtor je seveda Jakov Brdar, umetnina pa je nastala leta 2010.
Nedaleč od Peglezna je častno mesto na sicer prazni fontani dobila Sapramiška. Krekov trg se, poleg najbolj slavne slovenske miške, lahko pohvali še s kengurujem – vodnjak za Alfreda N. iz l. 2003 – ter z Martinom Krpanom in njegovo kobilico. Slednja dva namreč vsako polno uro, tekom dneva, pokukata iz zvonika.
