zeleni bregovi Ljubljanice
Še ena izmed zabavic je lovljenje sence in svežega vetrca, ki prihaja po Ljubljanici ob prijetnem kafetkanju. Bajdvej, preden se ustrašite za moja pljuča, niso to najini čiki, taka naju je pričakala miza.
Še ena izmed zabavic je lovljenje sence in svežega vetrca, ki prihaja po Ljubljanici ob prijetnem kafetkanju. Bajdvej, preden se ustrašite za moja pljuča, niso to najini čiki, taka naju je pričakala miza.
Pot spominov in tovarištva je v teh dneh ena izmed zelenih oaz, ki tolaži vse, ki s(m)o ujeti v najbolj urbanem delu ljubljanske kotline.
Nima smisla, da spet hvalim vrt, raje vam povem, kaj smo oni dan doživeli v živo. Nič hudega sluteč smo lovili večerno sapico (bil je vroč dan … no, še kar) in klepetali, ko se je pred našimi očmi začel odvijat National Geographic. Glavni osebi sta bila dva Velika slinarja (Limax maximus), ki sta eden…
Štanjel je ena bolj opevanih vasic na vedno privlačnem Krasu in v vročih dneh vabi v svoje hladne ozke srednjeveške ulice. Najraje zavijem na Ferrarijev vrt, prekrasen park, ki ponuja poleg lepega razgleda tudi fino sedišče in odpočišče, ki se prileže po vandranju po vasici. Eden bolj znanih objektov je cerkev, ki pozdravi obiskovalca takoj,…
Bolana sem že cel fa.ing teden, a kljub temu svet skrbi za to, da se zabavam*. Predvsem sem se zabavala z naslednjimi tremi alinejcami: – Gospod doktor mi je odbil naslednje: “Ker ste hčerka od medicinske sestre, ste verjetno bolj hipohondrična!” (In ker se je vaš oče psihiater, ste vi psihopat!?) – Se še spomnite…
Se kdaj znajdete v taki situaciji? Jaz se!
Ni kej, poletje je čas festivalov in koncertov, predvsem se ti dogajajo na prostem ali v odprtih prostorih. Če je pri sosedih nesporni zmagovalec amfiteater v Pulju, so to v Ljubljani Križanke. In prejšnji teden se je tam zgodil masovni napad aka Massive Attack. Napad je priletel iz Otoka in s sabo pripeljal poleg izvrstnih…
“Predsedovanje Svetu EU ni trajalo le šest mesecev, kot tudi osamosvojitev ni trajala le pol leta…” Nekaj podobnega nam je Đej Đej govoril na včerajšnjem sprejemu za zaključek predsedovanja za nas, ki smo “soustvarjali to tako pomembno obdobje v času samostojne Slovenije“. Ker je sprejem stoječe narave, nam je bilo prizanešeno le s petnajst minutnim…
Po temle flešu na Ljubljanici se je kot strela z jasnega zasvetilo v moji glavi: čoln rabim! Nebodigalena, sem bila že naslednji dan ponosna lastnica dvoinpol meterskega napihljivega čolniča s pripadajočimi vesli in obvezno opremo, t.j. pumpa ali nožna tlačilka. Čoln je seveda namenjen mirnim vodam, takole pa smo prejšnji teden odprli sezono reke Krke.…
Na naš, že opevani vrt, se je zatekel majhen ježek. Lahko bi rekla, da se je zakotalil. In prav zapoziral!