Ne potepam se zgolj po Primorskem, v teh vročih poletnih dneh sem se hladila tudi na Štajerskem. Gauge aka vislice, o katerih nisem na netu zasledila niti besede, naj bi bile postavljene leta 1782. Skrivajo se kakih 200 metrov od ceste med Gornjim Gradom in Radmirjem (spregano po Amebis BesAna) pod Homom, nanje pa opozarja…
Nedavno tega sem prebrala, da Njujorčani prepoznajo turiste po oziranju proti vrhu nebotičnikov, takole pa sem se sama izdajala gozdnim škratom, čeprav si prav po tiho vseeno mislim, da tudi sami pogledujejo proti soncu. Pogled preko s soncem osvetljenih listov je prav lep, mar ne?
V zadnjih letih postajajo ljubljanske ulice vedno pogosteje prizorišče raznoraznih dogodkov, predvsem koncertov, uličnega gledališča , razstav ipd. Za te smo seveda nadvse hvaležni, saj nam poleg kratkočasja omogočajo tudi kvalitetnejše preživljanje prostega časa ter bogatenje intelekta, ključna pa je tudi neprofitna zastavljenost, ki seveda omogoča obisk vsakomur. To toplo sobotno noč me je najprej…
Še ena luštna točka v opevanem končku Jadranske obale me je od nekdaj vabila k obisku, namreč izviri reke Timava. Pomembna postojanka za ladje že v t.i. grških časih, kjer so si ladje napolnile rezervoarje pitne vode, je danes le manjša turistična točka na katero opozarja dvojezična italijansko – slovenska tabla. Kljub dobremu namenu je…
Poleg posta o gradu Miramar je pripeta slika kipa, ki verjetno ne bi bil deležen takšne pozornosti, če se ne bi ravno uscalo in je bilo fotkanje le-tega največja zabava vedrenja pod najbližjo streho. Ko je ploha prešla, je pogled na grad in nevihto v ozadju izgledal nekako takole: In še vedno gleda morje, mar…
Poleg Devinskega gradu je na obali med Trstom in Tržičem še grad Miramar, prilagam pa fleš kipa iz grajskega parka. mira mar = gleda morje
Zadnji dve leti sem bila blazno zainteresirana za obalo med Trstom in Tržičem (Monfalcone) predvsem zaradi klifa, preko katerega se planota Kras strmo spušča v Tržaški zaliv. Razodetje se prikaže, ko med omenjenima mestoma peljemo po stari cesti, ki je zgrajena v klifu, saj so avtocesto speljali po vrhu. Prejšnji teden, v vsej sivini, sem…
Kot že omenjeno, spet imamo tamalčke, ki iščejo dom. To, da so ultra in oh in sploh simpatični, sploh ne bom ponavljala. Mali kosmatinčki iščejo odgovorne in prijazne skrbnike. Prilagam fotko, na sredini je mama Ajša. Oče je lep kraški ovčar, ki prepogosto zaide k nam na obisk 😉
Omenila sem že, da sem barvala kolo. Barvanje kolesa je seveda personalizacija tega prevoznega sredstva in kot tak mi je najbolj všeč. Do sedaj sem imela rastabicikel in srednješolsko rožičasto kolo. Mojega prvega malce večjega bicikla, ne omenjam več. Bil je roza?! Moje sedanje kolo je bilo belo in kot tako izjemno dolgčasno. Dolgo sem…
Pločevina je bila zgolj v obliki raznoraznih koles, motorčkov in stojal za klopi. Nisem vedela, da je ta cestica tako zelo široka, njen čar pa je tudi soseščina Gradaščice in lepo urejenega nabrežja izpod rok the one and only Plečnika. Govorim o prireditvi Eipprova ulična zabava, ki je včeraj poskrbela, da je zaživel tudi ta…