V centru, na razdalji manj kot 200 metrov, najdete kar tri kipe Herkulov. Dobrih 500 metrov stran pa ima vsak še svojo kopijo. Najmanj eno. V pritličju Magistrata vas čaka najstarejši kip v tej zgodbi, Herkul, ki se bori s pošastjo. Kipar Janez Khumerstainer ga je iz beljaškega apnenca izdelal nekje v sedemdesetih letih 17.…
Zelo redko vstanem, ko je zunaj še trda tema, a kdaj mi celo uspe ujeti sončni vzhod. Tokrat smo ga čakali na sveti Ani nad Ljubljanskim barjem, toda bolj se je vzdigovalo sonce, gostejša je bila megla. Delček Ljubljanice je bil viden le do vzhoda, nato pa potonil pod gosto meglo.
Na Bregu stoji Codellijeva hiša, zgrajena v 18. stoletju in poimenovana po Avguštinu Codelliju, ki ga je cesarica Marija Terezija povzdignila v barona. Vesel dogodek je Avguštin ovekovečil z novim portalom iz podpeškega kamna, okrašenim z vojaškimi atributi. Najbolj očiten je kip vojščaka, ki ga je izdelal nihče drug kot sam Francesco Robba. Med napeljavo…
Godbeni, kot so mu rekli pred stotimi leti, paviljon, ki danes stoji na spodnjem, torej jugovzhodnem kotu Kongresnega trga, je bil najverjetneje najprej postavljen v Tivoliju. Na mestu kjer je danes asfaltirano parkirišče Tivoli I, ob Celovški cesti, je med leti 1921 in do zgraditve Gospodarskega razstavišča po 2. vojni stal Ljubljanski velesejem, ki pa…
Kdaj je Krištof pristal na fasadi dvonadstropne in iz dveh objektov združene meščanske hiše ni jasno. Slogovno ga umeščajo nekem okoli leta 1535, saj po zasnovi še spominja na gotiko, a z načinom obdelave telesa in gubanja že naznanja renesanso. Možno je, da je bil Krištof nekoč del kakšnega neohranjenega oltarja iz bližnje cerkve sv.…
“Dežela kranjska nima lepš’ga kraja, ko je z okol’co ta, podoba raja.“ . . . . .
Ljubljančani rečemo Kanarček vedno manj rumeni stavbi, katere uradni naziv je Stavba Ljudske pravice. Njena posebnost je to, da jo krasi titula prve stavbe s plastično fasado, kar je bilo leta 1961, ko je bila zgrajena po načrtih Edvarda Ravnikarja, precej inovativno.
Po SSKJ je predúh -a odprtina, luknja, odprta na obeh straneh. V (srednjeveški) Ljubljani je preduh izjemno ozek prostor med dvema hišama, ki so ga pustili zaradi večje požarne varnosti. Ti naj bi namreč preprečevali preskok ognjenih zubljev iz ene na drugo hišo. Danes je večina zazidanih ali pa so vsaj zaprti z vratci. . Če…
Če ste se kdaj med sprehajanjem ali celo med kolesarjenjem ozrli med stolpnicama na Trgu republike v tla, ste morda opazili nenavadne vzorce. Spodnji del, torej večja ploščad med stolpnicama, Maxi marketom in parlamentom, je bil izven obzidja antičnega mesta, zato tam teh vzorcev ne boste našli. Zgornji del trga, ki je pred Cankarjevim domom,…
Na Kongresnem trgu, nasproti izteka Vegove ulice, stoji vremenska hišica, ki je danes brez merilnih instrumentov. V obliki majhnega templja jo je zasnoval arhitekt Jože Plečnik.