“Ribničan je izumil prvi pralni stroj – perilnik. In če ga ne bi, bi še danes hodili umazani po svetu.” (ljudska) . Obrt, ki je do začetka 60. let izdelovala predmete iz cepkega bukovega, javorjevega ali drugega mehkega lesa. Nastajali so kuhinjske deske, perilniki, to so pralne deske, ribežni ali strgalniki, mišolovke, sponke za perilo,…
Ribniški procent: “Kupim žlico za dinar, za tri jo pa prodam in imam dva procenta zaslužka, pa se nekako preživim.” (ljudska) . Peharji, štručnice, cekarji, torbice, košare, jerbasi, koši, cajne, košarice za kruh so pletarski predmeti, ki jih izdelujejo predvsem v krajih ob vodi, ker tam raste šibje. Najbolj značilna je holandarica, ki je prepoznate…
“Prvo žlico je naredil Ribničan, sicer bi ljudje še danes z rokami jedli. Kakor velika so bila usta, takšno žlico je naredil”. (ljudska) . Novo kuhalnico, ki jih izdelujejo predvsem iz bukovega lesa, je priporočljivo najprej premazati z navadnim jedilnim oljem. Premazano pustimo čez noč, da se olje vpije, naslednji dan pa jo pomijemo z…
Nemalokrat boste slišali, da so zobotrebci ribniška solata – kaj mislite, zakaj? Les daje velikokrat tako prijeten občutek, da ga marsikdo prežveči. (ljudska) . V domeno orodjarstva spadajo grablje, vile, kosišča, toporišča, greblje, loparji, brezove metle, oselniki. Les, ki ga največkrat uporabijo je iz leske, drena ali javorja.
Lep dan je bil, ko so me postavili na hišni prag. Prav tedaj so bila vsa okna v hiši na stežaj odprta, zato me je veter odpihal ven in so oča slovesno razglasili: “Rešetar bo!” (Miha Mate, Široka usta, 1993) . Rešeto je najznačilnejši suhorobarski izdelek. Dokončano rešeto je zavzemalo preveč prostora, zato si je…
Ljudje pravijo: “Fant, pamet nucaj!” Če bi ostal pri tem, potem bi se meni že zdavnaj možgani znucali in kaj bi potem v roke zgrabil? (Miha Mate, Široka usta, 1993) . Izdelki podnarstva so podna ali dna za rete, rešeta in sita. Lahko so lesena, narejena iz viter, tanko razcepljena pramena iz olupljene veje leske,…
Moj rajnki oče so zmerom rekli: “Fant, rešetar mora biti bistra glava, najslabše sito mora prodati za najboljši denar”. In če te imajo ljudje za neumnega, vedi, da Ribničan ni bil še nikoli tako neumen, da ne bi bili drugi še bolj.” (Miha Mate, Široka usta, 1993) . Obodarstvo prihaja iz besede obod, to je…
Ribničan lahko naredi vse kar si zamisli, od lesenega zobotrebca, do “lesenega šporheta” – ta je seveda za enkratno uporabo. (ljudska) Pintarijo, torej lesene posode, se je največ uporabljalo na kmetih. Škafi, brente, vedra, banjice, kuhinjski pominjeki, ribarji, žehtarji (škafi za pranje perila), golide (nekoč posoda za molžo, danes za vodo v savni), puterhi, pinje…
“Ribničani ne bi bili mi, če se ne bi že zgodaj spomnili, da leska ni dobra samo za tazadnje meriti našim smrkavcem, ampak se iz nje lahko napravijo tudi dobri zobotrebci. Teh znamo pri nas napraviti toliko, kolikor vrst je zob”. (Miha Mate, Široka usta, 1993) . Izdelovalci zobotrebcev se imenujejo klinčarji. S to dejavnostjo…
Izdelovanje suhe robe, termin se je razvil iz pogostega vprašanja kupcev: »Pa je dovolj suha tale roba?«, delimo na približno deset panog: obodarstvo, podnarstvo, rešetarstvo, posodarstvo, orodjarstvo, pletarstvo, žličarstvo in kuhalničarstvo, ročno mizarstvo, strugarstvo in zobotrebčarstvo. V nedavno odprtem Rokodelskem centru Ribnica, je razstava vseh omenjenih, pa tudi kakšne neomenjene panoge, kot je na primer…