V vrtu je nekaj interaktivnih tabel, kjer izvemo najosnovnejše stvari o kakavovcu. Ime sadeža kakavovca je v francoščini cabosse. Škodljivec kakavovca (na Gvadelupu) je gvadelupski detel. Koliko kakavovih semen proizvede eno drevo kakavovca na leto? 3 kg Sadež kakavovca raste iz debla. . . . . Ko naberejo zrele plodove, iz njih pazljivo pridobijo semena,…
. Dom Kakava, La Maison du Cacao, je, poleg prijetnega sprehoda v senci kakavovcev, tudi prostor kjer se ljubitelji čokolade lahko podučimo o njeni temeljni sestavini – kakavu. . . . . . . Ne zgolj z informativnimi tablami o zgodovini kakava in njegovi predelavi danes, ki so napisane v francoskem in angleškem jeziku, ampak…
Ena simpatična stvar, ki sem jo opazila na Gvadelupu, so pisane ograje v okolici šol. Stvar mi ni všeč zgolj iz estetskega razloga, ampak tudi zaradi dodane opozorilne vrednosti. .
Kokosova palma je zagotovo sinonim za trope in zgolj logično je, da si obiskovalec troposkih predelov zaželi kokosa. A kljub temu, da je kokosov polno povsod, zadeva ni tako preprosta kot se morda zdi. Prva zagonetka je, kako priti do njega. Najenostavnejše je, da ob večernem sprehodu budno spremljate območja pod palmami, saj se zgodi,…
Na Gvadelupu je do pred nekaj tedni obstajala zgolj ena craft pivovarna. Danes šteje dve leti obstoja in šest različnih vrst piva. . Na šanku pa se menda redno zadržuje Marcus, zeleni anoli, ki mu pred fotoaparatom ni bilo prav nič nerodno. .
Poleg strica, ki sem ga objavila decembra, je Yeswoo, pod istimi palmami, naslikal novo podobo. Nasproti nje, vpeta v drevo, stoji inštalacija Bruna Bertona, živečega na Gvadelupu. Stvaritev je naslovljena v angleškem jeziku Happy world. Sicer pa gledate v stolp zložene barvaste plastične koše.
Saint François se pohvali z dvema spomenikoma dveh svetovno znanih osebnostih, obe povezani z idejo nenasilnega boja. Oba stojita v krožišču. Prvi, z dvignjeno roko za govorniškim pultom, je Martin Luther King. Spodnji pa je spomenik Gandhija, ki je na otok pripotoval kot darilo republike Indije.
Na Gvadelupu, predvsem na vzhodnem delu, v zadnjih stoletjih popolnoma prevladuje pridelava sladkornega trsa. Iz njega najraje pridelujejo rum, na tržnicah stebla stiskajo v (presladek) sok, najbolj prvinsko pa je, da preprosto zgrizljaš in izsesaš sladko steblo. .
Polži lezejo marsikje, tudi po listih. Spodnjega sem ujela na vhodnih vratih, kjer je cel dan (!) opravljal veliko potrebo. . Naslednje jutro je za njim ostal le kupček drekca, prilepljenega na vrata.
Na otoku največkrat srečaš male, gekom podobne plazilce, poimenovane anoli. Zeleni ali črtasto rjavi. Neškodljivi. Morda se še spomnite, da je zeleni legvan invazivna vrsta na Gvadelupu. Tale je očitno naš sosed, saj je bil večkrat opažen prav na tej palmi.