Na prvi pogled se zdi, da ni prav veliko “gotske” Ljubljane, a kljub intenzivnemu preoblikovanju v baročnem času, se še najde kak ostanek gotike. Zgornja fotografija je iz skritega kotička na Mestnem trgu, prvo spodnje okno pa se razkriva na drugi strani Ljubljanice. Nad mestom najdete več ostankov gotskega stila, na fotografiji pa okno nad…
Ljubljana je dobila mestne pravice v 13. stoletju. S tem pa tudi pravico do gradnje mestnega obzidja. Kot se za zid spodobi, je imel na zunanji strani vodni jarek, v mesto pa je vodilo šest vrat. Leta 1773 ga začnejo rušiti. Do danes se je ohranil le na nekaj mestih. Največ ga lahko vidite ob…
Naš najbolj slavni protestantski duhovnik, Primož Trubar, je dobil svoj spomenik v začetku 20. stoletja, ko so obeleževali štiristoletnico njegovega rojstva. Izdelal ga je kipar Franc Berneker (1874-1932), ki velja za našega prvega modernističnega kiparja. Ukvarjal se je s socialno tematiko, raziskoval je psihologijo svojih upodobljencev, za njegova dela pa so značilne dramatične kompozicije in…
Leta 1773 je jezuit Gabrijel Gruber začel graditi razkošno palačo, ki jo danes imenujemo po njemu. Tako stavbo si je Gruber zamislil za šolo za hidravliko in mehaniko s prostori za gostujoče učitelje in stanovanjem zase. Po skoraj štirih letih restavriranja je na stropu ovalnega stopnišča znova zasijala baročna poslikava svoj čas enega bolj cenjenih…
Po več kot desetletju, odkar so bila Dežmanova kolišča vpisana na seznam UNESCO, smo dočakali koliščarsko naselbino. Muzej na prostem so skupaj s centrom v središču Iga, v katerem je razstava o Ljubljanskem barju in koliščarjih, odprli prejšnji teden. Naselbino sestavlja pet hišic na kolih, ki vas popeljejo pet tisoč let v preteklost. Tri so…
Še ena stvar mi je prav posebno padla v oči ob obisku že predstavljene cerkve v Crngrobu. Na množici baročnih oltarjev sta kar dve svetnici, ki nosita svoje dele telesa na pladnju. Prva je Lucija. Sveta Lucija iz Sicilije iz 3 stoletja našega štetja, ki na pladnju nosi svoje iztaknjene oči. Njena soseda je Agata,…
Dvometrsko kitovo rebro se nahaja nasproti Svetega Jožefa, ki kuha močnik. V Crngrob naj bi ga prinesel romar iz izliva reke Ren v Severno morje. Petnajstkilogramsko rebro tu visi že vsaj od leta 1453 in je tako najstarejši razstavni predmet na Slovenskem. Geolog Ivan Rakovec je v 50. letih prejšnjega stoletja rebro prisodil grenlandskemu kitu.
Freske v Crngrobu.
Na pokopališču na Zgornjem Jezerskem sem opazila nagrobnik, v obliki slovenskega znamenja. To ni tako nenavadno, posebnost pa je, da je bil iz lehnjaka.
Eno uro traja plovba z ladjico iz Dresdna po reki Labi do Schmilke, majhne vasice, ki ni prav resnična, pa tudi ne neresnična. V njej namreč živi približno šestdeset ljudi, za turiste pa je na voljo približno dvesto postelj. Delujejo trajnostno in prisegajo na obnovljive vire energije in ekološko pridelano hrano ter pijačo. V vasi…