Ob priključitvi Primorske matični domovini so v predsedniški palači odprli vrata za obiskovalce. Razkošno palačo so zgradili v neorenesančnem slogu leta 1898. Najprej nas je v Kristalni dvorani, poimenovani po razkošnih lestencih, sprejel predsednik, nato pa smo si ogledali še nekaj ostalih prostorov. Poleg razkošnih stenskih štukatur, lestencev, preprog in pohištva ter mnogih umetniških del…
.. . . . .
Danes naravni rezervat državnega pomena, nekoč bazeni za odpadno sladko vodo. Ormoške lagune so namreč nastale ob nekdanji tovarni sladkorja, sladka voda pa je povzročila pravi naselitveni bum živali različnih vrst, seveda mnogo ptic, tako gnezdilk kot selivk. Nekaj let za tem, ko v novem tisočletju zaprejo tovarno, območje prevzame DOPPS. Ob šestih bazenih je…
Franc Jelovšek je eden izmed četverice najbolj znanih slovenskih baročnih slikarjev, njegova dela, predvsem je znan kot freskant, pa lahko še danes občudujete v marsikateri cerkvi na nekdanjem Kranjskem in Štajerskem. Tokrat vam predstavljam njegovo umetnino, ki se je ohranila v t.i. Codelijevi hiši na Bregu, v sobi stanovanja v drugem nadstropju, nad gostilno Vitez…
Verjetno ste ugotovili, da gre pri najzgodnejših tiskanih knjigah za prevode biblijskih tekstov, a presenetilo vas bo, da tokrat ni govora o knjigi v slovenskem jeziku. Pred nekaj leti so v Lendavi postavili spomenik v spomin na protestantskega duhovnika Györgya Kultsárja, ki je v nekaj letih bivanja v Lendavi izdal tri knjige. Prvo, naslov je…
Rekli so mu Čevljarski, nato Mrtvaški most, a po več kot stoletju in pol ga zopet kličemo po prvem uradnem imenu: Hradeckega most. Most, ki je sestavljen kot lego kocke, so ulili v železarni na Dvoru pri Žužemberku in nato prvič postavili leta 1876 na mestu današnjega Čevljarskega mostu. Prvič postavili? Tako je, v tridesetih…
Kdaj je Krištof pristal na fasadi dvonadstropne in iz dveh objektov združene meščanske hiše ni jasno. Slogovno ga umeščajo nekem okoli leta 1535, saj po zasnovi še spominja na gotiko, a z načinom obdelave telesa in gubanja že naznanja renesanso. Možno je, da je bil Krištof nekoč del kakšnega neohranjenega oltarja iz bližnje cerkve sv.…
Ljubljančani rečemo Kanarček vedno manj rumeni stavbi, katere uradni naziv je Stavba Ljudske pravice. Njena posebnost je to, da jo krasi titula prve stavbe s plastično fasado, kar je bilo leta 1961, ko je bila zgrajena po načrtih Edvarda Ravnikarja, precej inovativno.
Po SSKJ je predúh -a odprtina, luknja, odprta na obeh straneh. V (srednjeveški) Ljubljani je preduh izjemno ozek prostor med dvema hišama, ki so ga pustili zaradi večje požarne varnosti. Ti naj bi namreč preprečevali preskok ognjenih zubljev iz ene na drugo hišo. Danes je večina zazidanih ali pa so vsaj zaprti z vratci. . Če…
Če ste se kdaj med sprehajanjem ali celo med kolesarjenjem ozrli med stolpnicama na Trgu republike v tla, ste morda opazili nenavadne vzorce. Spodnji del, torej večja ploščad med stolpnicama, Maxi marketom in parlamentom, je bil izven obzidja antičnega mesta, zato tam teh vzorcev ne boste našli. Zgornji del trga, ki je pred Cankarjevim domom,…