Pomladanski ljubljanski zmaj
Tokrat vam predstavljam razglednico ljubljanskega zmaja v objemu spomladanskega cvetja. Razglednica je na prodaj samo v najboljših ljubljanskih trgovinah s spominki. (oblikovanje: Neža, foto: Tjaša)
Tokrat vam predstavljam razglednico ljubljanskega zmaja v objemu spomladanskega cvetja. Razglednica je na prodaj samo v najboljših ljubljanskih trgovinah s spominki. (oblikovanje: Neža, foto: Tjaša)
Od manjših, do večjih, od inteligentnih, do posebnih. Ja, to zgoraj tudi meni zgleda kot angel s plinsko masko. Najbolj pa je pisan zanimiv prehod, skrita uličica v centru. .
V Termah Snovik se pohvalijo, da so prejemniki okoljske marjetice. To so torej prve slovenske terme, ki delujejo okolju prijazno. Poleg različnih ukrepov, ki jih zahteva taka oznaka (smotrna poraba energije, nižje onesnaževanje okolja, ponudba ekološko pridelane lokalne hrane…) so v Snoviku izpeljali še nekaj zanimivih idej. Skupine apartmajev so poimenovane po drevesih. Pred vsakim sklopom raste drevo po katerem so…
Ob vsem tem govoru o žebljih, se spodobi, da vam predstavim še prostor, kjer žeblji nastajajo. Govora je o žebljarski kovačnici, vigenjc po domače. V Kropi smo obiskali menda edino popolnoma ohranjeno kovačnico za ročno kovanje žebljev, kjer smo si pobližje ogledali njihov nastanek. Tu so kovali vseh vrst žebljev, tudi benečana. . ..
Ne morem si kaj, da ne bi omenila še enega kroparskega žeblja: planinčarja.
Dolga leta je Kropa slovela po svoji žebljarski dejavnosti. Veliko je dejstev, zgodb in prigod, ki jih spoznaš ob poglabljanju v kroparske žeblje, a od vseh – skoraj 100 različnih je menda bilo – je največjo slavo doživel benečan. To je največji med žeblji, kar 80 centimetrov meri, ime pa je dobil, ker so ga uporabljali…
Nekatere stvari so preprosto posebne. Lokacija, ljudje, tradicija… Karkoli ali vse od tega. Ena takih skrivnosti Slovenije je definitivno pust v Drežnici. Daljši tekst v angleščini z mnogo fotografijami in videom si lahko ogledate na posebni strani namenjeni prav drežniškemu pustu.
V zadnjih letih so mnoge lokalne skupnosti oživile, prenovile ali na novo postavile množico poti. Govora je o krožnih, o sprehajalnih, o učnih in podobnih poteh, ki zahtevajo kako pojasnjevalno tablo in pa smerokaze. Te poti so odlične tako za vse, ki nimajo idej kam se it sprehajat, kot tudi za tiste, ki se želijo seznanit z…
Stolp je dal postaviti Jakob Aljaž leta 1895, ta pa še vedno stoji vrh Triglava. A ne le tam. Kopija stolpa je menda že kaki dve leti postavljena tudi v Stari Fužini, vasici pri Bohinjskem jezeru. Na spodnji sliki pa vidite levo od stolpa skorajda še original. Tisti zasnežen vrh v ozadju je namreč Triglav.