Po staroslovanski besedi glagolati, ki pomeni govoriti, se je prijel izraz glagolica pisave, ki si jo je izmislil Ciril – taisti Ciril, ki ga ponavadi omenjamo skupaj z bratom Metodom.
Ciril naj bi verjel, da je potrebna nevtralna pisava v takrat že razburkanem obdobju razhajanja rimskega in grškega sveta. Pri papežu je leta 868 dobil še odobritev glagoljaškega bogoslužja tj. uporabo slovanskega jezika, zapisanega v glagolici, kar je bil – z mislijo, da so na severu in zahodu Evrope molili še po latinsko – izjemen uspeh.
Mimogrede še to, cirilica se (brez Cirila) razvije že stoletje za tem iz grškega alfabeta s težnjo prikaza navezanosti Slovanov na grško pravoslavno cerkev. Kot vemo je na jugovzhodnem delu Balkanskega polotoka cirilica nadvladala glagolico, se je pa slednja ohranila v severo zahodnem delu. Torej na našem koncu bivše Jugoslavije.
In Hrvati jo (Hvalabogu!) že uspešno prodajajo promovirajo.
Poleg podobnih spomenikov,
so označili in speljali tudi različne tematske poti.
.
In kjer so table, tam so spominki.
. 
. 
