Po ustnem izročilu so glavnikarsko obrt sem prinesli Tolminci in Vipavci sredi 18.stoletja. Prvič se ta obrt v Škofji Loki omenja leta 1752, ko je tu glavnike izdelovalo šest obrtnikov. Za izdelovanje so uporabljali volovske (najboljši in najbolj elastični), kravje in koštrunove (najslabši) rogove.
Postopek pridelovanja glavnikov je bil precej dolgotrajen. Najprej je bilo potrebno rogove sčistiti. Ker se je roga ponavadi držala še kost pa tudi meso in kri, so to delo opravljali vajenci. Nato so rogovom odžagali konico, tak rog brez špice pa so imenovali kosc.
Kosce so nato palili (dobre pol ure kuhanja v železnem loncu, nato še ‘paljenje’ nad ognjem) in na koncu raztegnili v tablice. Tablice so nato stiskali, potesali s sekiro ali kasneje kvečili v železni stiskalnici in na koncu še enkrat prepalili in še enkrat stiskali, tokrat v leseni preši z jeklenimi ploščami za lepši videz.
.
Šele nato je sledila skica glavnika, po kateri so ga nato izdelali do konca.
.
.
Vir: Loški muzej
