Novi trendi, večja osveščenost, okusnost in verjetno še kaj botrujejo vedno večji bolj premišljeni izbiri zelenjave. Jaz na primer padam na okus, o podobnem sem že pisala na primeru paradižnika!
Sedaj pa sta se skoraj istočasno pojavila kar 2 ‘halo zelenjavarja‘. Prvi se imenuje Zeleni zabojček, tega sem poskusila tudi sama, drugi pa je, oblikovno precej bolj privlačna stran, Moja tržnica.Vtis ZZ je srednje zadovoljiv; kvaliteta zelenjave je ok, količina pa malo manj.
V zabojčku je bilo: 6 jabolk, majhno rdeče zelje, srednje belo zelje, hokaido buča, pribl. 6 korenčkov, 2 papriki, pribl. 10 češnjevih paradižnikov, 1 por, četrt (morda tretjina?) zelene, ene pol kg krompirja. Cena: 10€.
Uau, nism vedla. O tem bom pa en mini prispevčič nardila. Sam osmislit morm vse skupi….
V takih trenutkih / situacijah bi človek pa bil v velikem mestu doma.
No, a ni tako, da če nisi v ‘velikem’ mestu doma, maš pa to itak pri sosedu…?? 🙂
(ne pri ‘najboljšem’, ker tam majo ogabno zelenjavo)
Žal obstaja možnost, da sosedje gojijo le koruzo, pšenico in oljno repico. Sicer se najde kakšna obhišna prijazna vrtičkarica, samo v tem času je že vse pospravljeno in podarjenemu konju bolj težko gledaš v zobe in izbiraš, katerega bi imel 🙂 . Na srečo obstaja tudi žlahta (recimo starši), ki ima podoben okus za hrano in ti z veseljem kaj podari. Ko pa bom imela na parceli vodni zbiralnik, mi nič več ne bo manjkalo. Lopato že imam, grablje in roke tudi, le škornji in prav ukrivljene vile mi še manjkajo.