Poznamo dve dejstvi: 1. Hrana je pomembna, 2. Angleži ne slovijo po dobri hrani. Njihov tradicionalni fish and chips res ni nek kuharski presežek, sploh za gurmane kakršni znamo biti Slovenci. Seveda pa se spodobi, da se v tipičnem angleškem pubu poleg piva naroči, vsaj enkrat, tudi to. Postrežejo ga z grahom, ki je meni osebno a big no no.
Na srečo pa je London dom tudi ljudem z bogatejšo gastronomsko tradicijo, kateri svoj talent radi (za denar) delijo z ostalimi. Restavracije vseh kuhinj sveta. Tako sem jedla bangladeške, japonske, vietnamske… dobrote. Življenje v Londonu pa obogati še z detajlnejšim pogledom v kuho sostanovalcev, ki so verjetno iz celega sveta. Španska tortilla, sladkiši iz yuke (kosova)- tako nekako naj bi se ji reklo po angleško – iz Nikaragve ipd.
Kupovanje eksotičnih surovin je prijetno opravilo, ki ga lahko opravljamo v precej koncih mesta, eden bolj pisanih naj bi bil Brixton. Yuka je na sliki tisto rjavo za platani.
O španski tortilji pa si lahko preberete tule, z vtisi kuharja Joseja in s slikovno upodobitvijo!
Tale F&C pa zgleda res kot worst nightmare iz časa vrtčevskih kosil. 🙂
ja, mogoče bi dodala, da je second worst nightmare in da so worst nightmare vampi!! v vrtcu namreč 🙂
Vampi so odlična stvar. Zlasti malo mešano v nekdanjem Daj-damu, zraven pa ta mal pir!
Jst bi pa mel probleme z bananami. Vsec so mi namrec, ce so po zrelosti nekje vmes. 🙂
duhec, nimaš pojma. 😛 Teh banan se itak ne je surovih, ampak se jih peče, kuha ipd
1tastar, ja, ta daj-dam je bil skor legendaren 🙂
Bljak vampi… Men so jih v vrtcu uturil v pirekrompir.. No ne samo meni ampak vsem. Rezultat? Noben ni več jedel, niti tistega vamparskega kmperja.
Drgač sem pa pred kratkim spet poskusu vampe. In? še vedno so ogabno enakega okusa, kot so bili.
Hi, can you write, time to time, in english please. Of course, you can see an explanation about “me habeis tenido” in my blog.