Dvorec Dornava je eden najpomembnejših spomenikov baročno posvetne umetnosti pri nas in zato zaščiten kot spomenik državnega pomena,
a na žalost ni deležen nujno potrebne obnove.
Večji del današnjega dvorca so postavili po naročilu grofa Franca Antona Sauerja in njegove žene Marije Ane, na prelomu iz 17. v 18. stoletje.
Poleg krasne arhitekture, takrat so se namreč zgledovali po velikih cesarskih in kraljevih dvorcih, kot sta Versaille in Schönbrun, so umetelno izdelani tudi ostali dodatki, kot so kipi in poslikave. Najbolj impresivna
je stropna poslikava velike dvorane v 1. nadstropju, delo slikarja Johanna Casparja Wagingerja,
ki ob grbu Marije Ane razkriva leto nastanka: 1708.
Iluzionistične poslikave vsebujejo zgodbe takrat popularnega Herkula. Ta poleg osrednjega motiva v središču freske, poroka Herkula s Hebe (fotografija spodaj), zavzema mesto še na vseh štirih stenah. Na zgornji fotografiji je prizor boja z velikanom Antejem, ki je bil nesmrten, če se je dotikal zemlje, zato ga je dvignil in ga držal v zraku, medtem ko ga je zadavil.
Na spodnji Herkul usmrti lernajsko hidro.
V kotih so prikazani štirje letni časi, še ena modna zapoved tistega časa. Na spodnji je pomlad.
Na stropu z lahkoto prepoznamo Merkurja.
Pomemben del takih dvorcev je bil tudi vrt, nekoč poln kiparskega okrasja,
ki danes kaže zelo spremenjeno podobo.
Neptunov vodnjak,
za njim pa nekoč ogromen, vzdolžen vrt z oranžerijo, sadnim vrtom in kostanjevim drevoredom.
Danes je park prosto dostopen, nedolgo tega so postavili tudi razlagalne table.
.
.
. 
. 
.
.
. 
. 
