Obe, v prejšnjem postu omenjeni tematski poti, se križata pri izviru Pod grmom.
Povzeto po tabli: “Izvir Pod grmom je poznan domačinom že iz davnine kot dobra pitna in zdravilna voda. Ta se v globine zemlje pri pretakanju čez naravno bioenergetsko močno območje tudi sama napolni s to energijo in jo na izvir prinese s sabo. S tem, ko popijemo kozarček te vode in si z njo umijemo oči in obraz, bomo tudi mi deležni te energije. Delovanje energij v tej vodi je osredotočeno na področje oči, ušes, nosu ter možganov in živčnega sistema.”
Pravijo, da je srednji (spodnji) izvir zdravilen za oči, verovanje pa se močno prepleta s svetnico Lucijo, ki je tudi zavetnica Mosta na Soči. Še več, nekatere babice še pomnijo, da se je nekoč Most na Soči imenoval kar Lucija. Po legendi naj bi si svetnica Lucija sama iztaknila oči, da bi se izognila prisilni poroki s poganskim mladeničem.
Tudi ta točka ima umetniško stvaritev.