Na robu škofjeloške občine, z razgledom na Sorško polje, je v vasi Crngrob ena najlepših srednjeveških cerkva pri nas. Zaščitena je kot kulturni spomenik državnega pomena, saj freske na stenah veljajo za enega največjih spomenikov freskantstva pri nas.
Cerkev Marijinega oznanjenja v Crngrobu je tudi eden od najbolj kompleksnih stavbnih spomenikov na Slovenskem. Grajena je bila postopoma, dograjevali in širili so jo tekom vsaj sedmih stoletij.
Cerkveno razgibano stavbno zgodovino so vseskozi spremljale različne poslikave. Najstarejši ohranjeni fragmenti so iz okoli 1300. Zelo zanimiva je Sveta nedelja iz sredine 15. stoletja, ki jo je delavnica Janeza Ljubljanskega naslikala ob prvotnem vhodu v cerkev.
Ta povprečnemu srednjeveškemu človeku, ki ni znal brati, s podobami sporoča, kaj se v nedeljo, takrat je namreč gospodov dan, ne sme početi. Med približno petdesetimi opravili, ki pravzaprav prikazujejo vsakodnevno življenje plemstva (lov, ples z godci), meščanstva (obrt, trgovina, gostilna) in podeželskega prebivalstva (pridelava lanu, obiranje sadja ), se najde tudi kopanje (v banji). V nasprotnem primeru vas, kot lahko vidite v spodnjem desnem kotu freske, čaka peklensko žrelo, žrelo pogube. Kopija freske je tudi v Narodni galeriji.
Nad enim izmed mnogih baročnih oltarjev pa se skriva freska, ki jo poznam iz Plečnikove hiše. Gre za pri nas redek motiv emancipiranega Jožefa: Sveti Jožef kuha močnik.
