Še par flešov in moje popotovanje po Gran Canariji je zaključeno. Bilo je primerno toplo, kar je februarja skoraj najpomembnejše, saj ljubljanska sivina in hlad zamorita duha.
Pravijo, da je na koncu mavrice zaklad. Ta je verjetno v obliki mavričnih ljudi. Mar obstaja večje bogastvo, kot so to pozitivni ljudje?
Sonce. Sonce je tudi bogastvo.
.Tudi dobra hrana je bogastvo. Na sliki dagnje v kanarski zeleni mojo omaki. (Objavila sem že papas arrugadas v rdeči mojo omaki.)
Po dobri hrani paše kavica. Na sliki cortado (kava z malce mleka) in solo (kava brez) v tipičnem kozarčku.
Čeprav pred in po kosilu Španci raje pijejo pivo. Na sliki Dorada, pivo s sosednjega otokaTenerife.
Zelo pogosto se opazi tudi nalepka Gran Can. Gre za psa, po katerem naj bi otok dobil ime. Kanarsko dogo si lahko ogledate tu (klik), jaz sem jo imela priložnost videti le enkrat in še takrat me ni mikalo fotografiranje, temveč le kako iti čim dlje od nje.
Na otokih najdemo velikokrat endemična živa bitja. Poleg že omenjenih (kuščar, bor) je tu še kanarska palma.
Presenečena sem bila tudi nad uporabo janeža. Pogosto ga dajejo v kruh, znani pa so tudi piškotki z janežem.
Že sem omenila sladkorni trs in prav ste uganili, kjer je trs je tudi rum. Na Kanarskih se radi pohvalijo z rumom z medom. Ko sem jim omenila, da imamo tudi mi pijačo z medom (medico), so bili začudeni. (Mar danes res še kdorkoli na tem svetu verjame, da obstajajo nacionalne/otoške/podobno dobrote? Jaz sem to verovanje dokončno opustila, ko sem odkrila, da je potica prav tako prisotna npr. na Madžarskem!)
Zadnji fleš je trgovinski. Španci so odlični potrošniki, za varovanje okolja se jim fučka. Žal. Ker pa tole ni namenjeno moraliziranju, prilagam fotko vozičkov, ki priklenjeni čakajo pred vstopom v trgovino.
