Kluže se imenuje trdnjava blizu Bovca. Tam smo bili oni dan deležne prave predstave. Trdnjava sama po sebi ni ravno zanimiv turistični objekt, vsaj ne za več kot nekaj minut, zato je še toliko bolj razveseljivo, da so ji vdahnili zgodbo.
.
.
Sprejela sta nas dva avstroogrska vojaka, ki so pred in med prvo svetovno vojno uporabljali trdnjavo. Dva starejša gospoda sta predstavljala generala (oz. nekega vojaškega šefa) in navadnega vojaka (oz. nekoga podrejenega prvemu) – najprej slovenskega, ko je zamenjal čepico, pa še bosanskega Hasota. Po kratki uvodni igri, sta nama predstavila trdnjavo in življenje vojakov v tistih časih ter postregla s čajem. “Čaj z limono in brez ruma, ker so Bosanci prejšnjo noč vsega spili” je rekel Haso, seveda z naglasom.
.
.
Čaj smo dobili v originalnih skodelicah iz leta 1916! In poleg limone se je krepko čutil tudi rum.
