Križno jamo sem prvič obiskala letos poleti, žal po daljšem obdobju suše. Z gumijastimi škornji, s karbidovko (lučka), brez fotoaparata in z velikimi očmi sem se podala na stalnih 8°C. Križna jama je ena lepših kraških lepotic, predvsem zaradi jezera, ki je po nastanku jame le-to zalilo. Saj veste, v jezeru kapniki NE nastajajo.
Poleg kraških pojavov v jami vidimo tudi lobanjo in kost jamskega medveda. A ne-le vidimo, kost nam vodič potisne v roko in reče: “Slikajte se!” Pozor, to je kost stara slabih 30 tisoč let!!!! Izkušnja, ki je ne doživiš praktično nikjer.
Omenila sem sušo, ta je takrat botrovala izredno nizki gladini jezera. Vodič nas je takrat povabil, da pridemo v času zime, po možnosti na 4 urni ogled, ko se gre globlje v jamo. Včeraj pa sem na mail dobila link z Burgerjevimi fotkami iz t.i. Bosonogega rova. Vau! Prekrasna zakapanost (= veliko sige)!! Križna jama kliče k obisku!
pa daj, kaj ni zaprta?!? al si ti bla ena izmed tistih par studentov, ki so meli sanso not it?? 🙂
ce gres od 20.-30. dec grem s tabo!!! 😀
zakaj bi bla zaprta? Na njihovi spletni strani nč ne piše, da bi bla zaprta. http://www.krizna-jama.si/
Bilo je pa obvestilo 24.10., da je spet odprta.