Komaj tri dni in komaj nekaj več kilometrov čez mejo. Preko Goričkega v sosednji Magyarország.
Dežela neizgovorljivih besed.
Stanovali smo, po pripovedovanju lastnikov, v hišah iz 19. stoletja. Kar so danes urejene bivalne enote za najem popotnikov, so bile nekoč oboje, bivalni del pa tudi gospodarska poslopja ene same kmetije.
Na pogled zelo romantičen tuš.
Hrana je dobra, v pogled tokrat samo malček domačih sirov.
Na “naši” kmetiji smo pobližje spoznali 2 madžarski domorodni pasmi domačih živali.
Prva je bila psica Rasta, madžarski puli z dredi.
druga pa racka, pasma ovce z navijačenimi rogovi.