Še vedno urejam fotke iz počitnic… Postprodukcija ubija produkcijo. Po svoje seveda. Po drugi strani pa jo krepi in boljša.
No, med urejanjem sem naletela na tole fotko, ki mi vrača občutek jeze. Zakaj? Minaret je precej sveta zadeva. Že vstop v mošejo zna bit otežkočen zaradi takih in drugačnih interpretiranj Korana, ampak minaret….ta je pa odprt le za svetosti. S penisom seveda. Jajčniki ne spadajo zraven. Mogoče je v tem tudi simbolika minareta. Falus pač. Mogoče.
Jeza pa zaradi tega, ker sem imela lansko poletje, upam si trditi, da življenjsko priložnost, da obiščem minaret. Minaret luštne, male, podeželske mošeje nekje na Kosovu. Ampak ne! Ne, ker sem bila s človekom, ki se mu je mudilo še na počitnicah! In potem letos v Mostarju zagledam očitnega laika na minaretu. Blagor enim! 
Oooooopaaaa! Tiste jame s penisi si si pogledala… pa v đamijo ste tud šle v Priznenu… Na tist minaret pa v življenju ne bi prišla! Če si pozabila sva tudi s sosedo želela it gor (kljub temu, da sem prej že bil na najvišjem minaretu na Balkanu 😛 )in nisva prišla, ker je bil napolnjen s mrtvimi ptiči, perjem, jajci, dreki in pajčevinami in noooo fuc*** way, da bi preplezala tisto sranje v klastrofobični temi brez baterije in posledično trajnega strahu pred pernatimi živalmi!