Nanašajoč se na objavo o uličnih razstavah objavljam še eno svetlo točko izrabe javnega prostora: mini glasbeni park. Slikan na prostoru EXPO 1998 v Lizboni. Kaj to čudo je? Park, ki ima poleg klopc in rastlinja še velika glasbila. To so predvsem razna tolkala, ki so bolj kot ne neuničljiva, da lahko vsi mimoidoči, predvsem pa otroci, brezskrbno tolčejo po njih.
Na sliki lahko vidite ksilofon in metalofon, spodaj pa še ‘glasbene ploščice’, ki ustvarjajo zvok ob pritisku nanje. V primeru na sliki se po njih hodi. Različne dimenzije bronastih krogov ustvarjajo različne višine zvokov, podobna inštalacija v parku so še na trikotni leseni strukturi obešeni triangli. Najglasnejši izmed vseh je gong, največ dretja pa sproži t.i. ‘kamen zvokov’, kjer gre zgolj za odmev. Večje čudo parka je še glasbeni kvader iz granita, ki naj bi oddajal le nizke zvoke.
.
.
.
Dejmo kej tazga uvozit v Slovenijo.
Se strinjam, zato sem tudi objavila! 🙂
Bo GJ, ko se malo razvije naredil kaj takega? 🙂 seveda sem zraven!
U bistvu bi to lahko bil projekt….. sprejemam predloge za lokacijo (argentinc, tivoli, špica ali kje drugje ob ljubljanici?)…in spozorje 🙂
Sem bila danes na Špici in je sama dolgočasnost. Pač, klopce, stopničke in travica…. Na dodano vrednost so pa pozabili! Nekaj takega bi bila super popestritev in celo rahlo izobraževalne narave…