Slovenija je destinacija, ki ponuja dobro hrano. Kljub temu, da sem v to prepričana, sem le redko resnično navdušena. Predvsem zaradi dejstva, da skoraj ne jem rdečega mesa, nikakor ne prenašam kislote in, tako pač je, ajda me sili k bruhanju. In še, stročnice mi ne sedejo, sploh.
Če imam možnost izbire še gre, problem pa lahko nastane, ko je hrana določena v naprej.
Lahko si predstavljate, da sem še toliko bolj navdušena, ko dobim kosilo na katerem jem vse. Hvalabogu za morje!
Razvajali so nas med nedavnim obiskom društva turističnih novinarjev FIJET Slovenija v gostilni Casa Nostromo v Piranu.
Začenši z rezinami zelene, cvrtih v drobtinah, prej namočenih v soku rdeče pese. Za barvitost.
Sledil je še bolj vizualno spektakularen hod, karpačo brancina na kamnu, okrašen (tudi) z marjetico. Odličen.
Topla predjed so bili fuži s klapavicami. S temi, ki so rasle nekaj sto metrov stran, bile majčkene, a noro okusne.
File brancina z divjima špargljema in zelenjavo. Tako rahel, da se je v ustih kar stopil.
Brancini in klapavice iz ribogojnice Fonda, skrbna priprava pa v rokah šefa kuhinje Gradimirja Dimitrića.
Med obedom nismo bili žejni. Predstavil se je Aleksander Klenar iz vinske hiše KlenArt.
