Pravijo, da je NUK največja Plečnikova mojstrovina na ljubljanskih tleh.
Po mnogih zapletih in raznoraznih spremembah je bila stavba, kot jo poznamo danes, dograjena leta 1941, na mestu nekdanje Auersbergove palače. Le-to je načel znameniti velikonočni potres 1895. leta, dokončno pokončal pa menda Hribarjev načrt.
Nad glavnim vhodom, to je tisti, z znamenito kljuko v obliki konja, je Plečnikova interpretacija slovenskega grba.
Iz vzhodne in zahodne fasade pozornost kličeta ogromni okni, obe razpolovljeni z jonskim stebrom, ki ga je Plečnik v modernistični maniri zaključil s kovinskim kapitljem.
Nad stranskimi vrati vabi, lahko bi pa tudi plesal flamenko, menda Mojzes, a marsikdo v njemu vidi Riharda Jakopiča.
Osrednje stopnišče, odeto v črni podpeški apnenec, okrašen s preprogo belih fosilov, je verjetno najbolj impresiven del stavbe.
. 
.
Po stopnicah pridemo do velike čitalnice, ki je navadno dostopna le vpisanim v knjižnico.
Kot je za Plečnika značilno, se tudi tu skriva polno zanimivih detajlov.
. 
. 
.
.
