V Sloveniji se lahko pohvalimo z dvema popolnoma posebnima, drugače zasnovanima mestoma. Drugačna predvsem zato, ker ne štejeta niti stoletja. Govorim seveda o Novi Gorici in Velenju, ki sta bila zgrajena po drugi svetovni vojni.
Velenje je zraslo zaradi rudnika lignita, ki je njegovo gradnjo tudi vodil in financiral. In četudi so rudo, ki so jo nekoč imenovali zmajeva kri, že prej v manjših količinah pobirali, se z industrializacijo začne njegovo intenzivno izkoriščanje. Z večanjem proizvodnje se veča potreba po delavcih, ti pa se iz vseh koncev Jugoslavije začnejo priseljevat v Velenje. Vzore za gradnjo mesta pa niso iskali na vzhodu, temveč na zahodu. Drzno modernistično načrtovanje je delo arhitekta Janeza Trenza, ki se popolnoma obrne k moderni arhitekturi. Mesto loči na stanovanjski del in na središče z upravno in kulturno funkcijo, ki je postavljeno okoli glavnega Titovega trga.
. 
Nedaleč stran so pred nekaj leti preuredili nabrežje Pake v meni simpatično in s strani stroke večkrat nagrajeno promenado, s sedišči in odrom, ki pa menda še ni prav zaživela.
. 
