Kanarski otoki mnogim predstavljajo dobrodošel (topel) oddih v hladni polovici leta. Otokom je sicer skupna klima, romantično poimenovana “večna pomlad,” se pa kljub temu med seboj kar precej razlikujejo. Lanzarote je najbolj vzhoden in najbolj sušen izmed vseh, zato tu ni velikih mest. Na celem otoku, ki je velik okoli 800 km2, je le okoli 150.000 stalnih prebivalcev.
. 
Otoki so vulkanskega izvora in Lanzarote, ki je bil nekoč v jeziku lokalnih prvih prebivalcev poimenovan Tyterogaka, kar pomeni: “ta, ki je oker,” ni nobena izjema. Izbruhi vulkanov so se dogajali tudi v zadnjih časih, zato danes Lanzarote ponekod spominja na površje Lune.
Vulkanski kraterji,
strjeni potoki lave in celo jame, ki so nastale med pretakanjem lave.
Lanzarote ni postaja množičnega turizma, četudi je na otoku nekaj turističnih kompleksov. Za to je odgovoren tudi César Manrique, domači arhitekt, kipar in slikar, ki je že pred nekaj desetletji, med tem ko so na drugem koncu države rasla blokovsko-hotelska naselja tipa Lloret del Mar, opozarjal na problem množičnega turizma. Poleg pa ustvaril nekaj prekrasnih kreacij, ki jih lahko občudujete po celem otoku.
Lanzarote je predvsem miren otok, z lepimi plažami,
z odlično morsko hrano,
nenavadno krajino, mnogimi kaktusi, simpatičnimi tipičnimi nizkimi, belimi hišami, z barvastimi okni in vrati ter svojevrstno oblikovanimi dimniki.
.
Bolj podrobno o otoku v naslednjih objavah.
