Od nekdaj so me privlačile pisane stene. Ljudje, ki mi rečejo, da je bela barva edina sprejemljiva stenska barva, se mi zdijo bolj čudni od čudnih. No, morda so mi bolj čudni še tisti, ki rečejo, da je drap/bež/kremna barva kul stenska barva. Ampak zadnje čase živim v nestalnih najemniških stanovanjih, kjer si barvanja niti ne morem privoščiti iz več razlogov. Čeprav me bodo čez kak mesec močno srbeli prsti, saj je pomlad res idealna za vsa možna opravila, ki jih človek ne more narediti pozimi. Na primer barvanje sten.
Prilagam fotko moje stene v Lizboni iz starega meščanskega stanovanja. Ko sem bila tam pred enim mesecem, sem se dobila z mojim bivšim cimrom Joao Paulom, ki se je preselil v to mojo sobo. Pravi, da je bil eden izmed razlogov tudi barvasta stena. iiiii
Naslednji fotografiji pa sta iz Madrida, ko sem bila na obisku pri Javierju v njegovem izjemno pisanem stanovanju. Bila je ljubezen na prvi pogled. S stanovanjem seveda! Pri zadnji fotografiji sem se malo igrala s steno v photoshopu. Naj vas to ne zmoti. bo pa bolje, ko pridem do kakega objektiva tipa fish eye!
.
.
Mhm, jst tut ne maram belih ali pa rahlih barv na steni. No, midva imava živo rdečo, živo rumeno in živo oranžno po stanovanju. Sej ne rečem da sva študirala ali reskirat ali ne,… in sva reskirala in nama ni žal. Nekako poživi stanovanje. Men je super.
Kaj pa korak dlje: k neravnim ploskvam, tudi tlom, kot v muzeju Hunderwasserja na Dunaju? Pa pri več drugih njegovih stavbah. Kako je že rekel, “ravna linija da je brezbožna”, ali nekaj takega. Ali meniš, če ga poznaš seve, da je šel pa že preveč “nazaj k naravi”?
Ko bom imela svoje stanovanje, bo obvezen tudi mozaik iz ploščic in podobno igranje z gipsom. ampak kaj, so ti tega zaenkrat ne morem privoščiti… 🙁
Ravna ploskva je dejansko nenaravna. S tem se totalno strinjam!
Ja, živo rdeča rules. 😀
Dejansko čisto ravnih ploskev ne znamo narediti. 😉
Ampak sem že hodil po hiši s tlemi kot v hosti. Sem tudi preveril na spletu, Hundertwasser je res rekel tako:
Die gerade Linie ist gottlos.
V Madridu sem poleti prenočeval v dekliškem internatu, kjer so bile stene takšne kot na prvi sliki. Ta barva in vzorec mi zdaj v spomin pričarata podobo piflarskega vzdušja v režimu nunske discipline.
halooo…ervinator…ti si bil tam kot gost/turist, valda ti ne more piflarskega vzdušja pričarat 🙂 kaj pa vonj po cvrtju, ki je prihajal iz enega izmed nestetih barckov tam pod hostlom? 🙂
Spodaj ni bilo nešteto barčkov, je pa vonj po cvrtju prihajal iz naše skupne kuhinje. Btw. lokacija “mojega” internata je severovzhodni rob parka, blizu mestnih vrat Alcalà.