… in ostale nebuloze mi gredo pošteno na živce. In tako smo lansko poletje prišli do nove prohibicije. Tokrat nam gredo na živce kadilci. Ne bari, ki do sedaj niso upoštevali zakona o ločevanju prostorov oz. drugače poskrbeli za čistejši zrak ali pa inšpektorji, ki niso poskrbeli za bolj dosledno izvajanje zakona. Njih imamo še naprej radi. Kadilci…ti so pa srž problemov današnje družbe.
In vsaka prohibicija ustvarja nova polja sovražnosti, nesprejetosti in kar je še podobnega… In zakaj vse to? Včeraj sem ob tem prekrasnem soncu, ki smo ga končno dočakali v tej naši nesrečno locirani prestolnici, ustavila na kavi (kako tipično?!). Kot prava soncefilka sem se seveda usedla na teraso in doživela šok! Natakarica mi je rekla, da je terasa le za kadilce?!?!
Pri prvi uri zgodovine so me naučili naslednji izrek: Zgodovina je učiteljica življenja.
My ass! Mar res še kdo to verjame? Pa skoraj ne dvomim, da je to še vedno prva stvar, ki se jo nauči slovenski osnovnošolec. Kakšna laž! Če bi bilo to res, bi že nekaj časa živeli v harmoniji. Če bi bula imela če, bi bila čebula!
Da se vrnem k diskriminatornem obnašanju, ki je seveda izpeljanka drugega diskriminatornega dejanja. Zato se moram za nastalo situacijo zahvaliti vsem devedesetim izbrancem ljudstva, saj so v našo državo vnesli še en spekter nesprejemanja in sovražnosti? Kot da že ni dosti, da ne maramo tujcev, odvisnikov, intelektualcev, novinarjev in kar je še podobne zalege!?
p.s.
In zakaj bari še vedno mečejo tone steklovine v navadne odpadke!?
Kateri je bil diskriminatorni bar?
Kekec (men se zdi, da je Kekec, vsaj včasih je bil) pri viški gimnaziji