Na kulturni dan, osmega tega meseca, je Turizem Ljubljana organiziral vodenje po “Prešernovi Ljubljani”.
V spremstvu igralcev v kostumih, članov Društva za oživljanje kulturne dediščine Skrinjca, in turističnega vodnika, brez kostuma, smo obhodili nekaj točk v centru Ljubljane, ki so povezane s Francetom.
.
Zgodba o pesnikovem življenju je kot nekakšna telenovela, od nenadnega in menda v skrivnost zavitega odhoda iz Ribnice v Ljubljano, do preganjanja več krčmaric oz. njih hčerk, od neuslišane ljubezni in tragičnih izgub bližnjih do preprek polne poklicne poti, vključno z izkoriščajočim brezplačnim pripravništvom.
Prehodili in videli smo precej točk. Tako hiše, kjer je živel ali delal sam oz. “njegove” ženske kot tudi kar nekaj nekdanjih gostiln, kamor je zahajal.
Med drugim smo šli mimo Rožne 5, kjer je Prešeren živel med 1829 in 1835,
in mimo Trnovske cerkve, kjer se naj bi zgodil zgodovinski trenutek, ko je Prešeren prvič ugledal Julijo. Ob tem so se namuznili tako igralci kot vodnik, pa vsak, ki si predstavlja življenje v kraju s približno 10 tisoč prebivalci.
Ena izmed posebnosti, ki mi je najbolj padla v uho, je spominska tabla z verzi Prešerna v spomin preminulega Andreja Smoleta, ki je visela na originalnem Figovcu. Tega so podrli v prejšnjem stoletju, stal je le malce stran od Figovca, ki ga poznamo oz. smo ga poznali mi, Plečnik pa je tablo obesil na zid Križank.
Pot se je zaključila pod Prešernovim spomenikom, tik pred zaključkom pa smo izvedeli še, da je kip Primicove Julije na napačni hiši. Francetova neuslišana ljubezen je namreč živela eno hišo stran, na Wolfovi 6.
.
