Kot se za pravo srednjeveško utrdbo spodobi, je imel tudi naš ljubljanski grad skrivni izhod.
Ta se je začel na dvorišču gradu, v vodnjaku, ki je služil zgolj za ta izhod in ni bil ne vodnjak ne zbiralnik vode. Jašek je bil globok 8 metrov, na globini šestih pa se je začel skrivni izhod. Danes je jašek vodnjaka zazidan, nanj pa opozarjajo tlakovci v tleh pred peterokotnim stolpom.
Skrivni izhod je na drugi strani grajskega obzidja pripeljal ubežnika v ne ravno dišeč kot. Rov je namreč prišel ven ravno pod že omenjenim straniščem. Iz precej očitnih razlogov, so ga tam naredili, ker niso pričakovali, da bi kdorkoli tam iskal skrivni izhod.
Predvidevali so pravilno.
Izhod pod straniščem je danes viden, a prekrit s steklom. Označen pa ni in pri vsej dobri volji ne morem razumeti zakaj ne.
Verjetno bolj legenda kot dejstvo, a kljub temu slišano na gradu, pa pravi, da naj bi po tem izhodu iz gradu pobegnil Erazem Predjamski. Taisti, ki je v neki drugi legendi ravno tako povezan z grajskim straniščem. A o tem kdaj drugič.
