Ljubljanska stolnica šteje dobrih 300 let, na zunanji fasadi pa je okrašena z vzidanimi rimskimi kamni, ki so seveda iz prvih stoletij po letu nič. Za vgradnjo je odgovoren Janez Gregor Dolničar (1655-1719), ki je tako ustvaril prvi ljubljanski lapidarij in ga zato največkrat imenujejo kar Dolničarjev lapidarij.
Večinoma gre za rimske nagrobnike, najdene na Igu ali v Ljubljani, poleg pa je tudi plošča s posvetilnim napisom Herkulu. Vsi kamni, vgrajeni v stolnico, so originalni, kar pa ne velja za dva, ki sta na fasadi sosednjega semenišča in sta ponarejena.
Med nagrobniki, ki so olepšani v tipični rimski maniri, npr. z robnimi stebrički
in delfinčki,
kliče po pozornosti ta, ki ima nad napisnim poljem dva portreta. Sta bila to stoletnika?
Napis v prevodu se glasi:
Fronton, Vibov sin, je dal postaviti (na-
grobnik) za življenja sebi in ženi Sekundi, Mak-
simovi hčeri, za življenja. Umrla sta stara 100 let.
In … (?), in Bugiji, Sekstovi hčeri, ki je umrla stara
60 let, in Fronton, Lucijev sin, umrl star 60 let in
Lucij, Frontonov sin, umrl star 70 let. Nagrobna
parcela meri po širini 15 čevljev.
Naj vas zapis o velikosti grobne parcele ne preseneti, v urejenih državah je tudi to natančno predpisano, predvsem pa je tako navajanje značilnost 1. stoletja našega štetja.
