O sušilnicah kot samostojnih poslopjih je pisal že Valvazor, mi pa smo si na Gradežu, nedaleč od Turjaka, ogledali vaško sušilnico sadja iz leta 1938, ki jo še vedno uporabljajo.
Očiščeno in narezano sadje namestijo v lese,
to so nekakšni predali iz mreže iz šibja, leskovih viter ali smrekovih letev.
Na vsako dajo nekje 30 kilogramov sadja.
Nato pa na drugi strani zakurijo peč, v Gradežu kurijo izključno z bukovimi ali hrastovimi poleni, na različno visoko temperaturo (odvisno od sadja), sušenje nato poteka 2 do 3 dni. Sadje prebirajo sproti, lese pa po potrebi prestavljajo na različna mesta.
