Po hladnem in zato tudi kratkem sprehodu ob sončnem zahodu v zasneženi Logarski dolini
smo za večerjo, med drugim, dobili tudi solčavski sirnek. Gre za pikantno, 3 – 4 mesece zoreno skuto, nam so jo postregli v treh verzija: brez dodatkov, z bučnim oljem in papricirano. Manjkal ni niti zaščiten zgornjesavinjski želodec. Tak, domač. Za zajtrk smo po prekratki noči dobili še eno tamkajšnjo posebnost, zdrkanka poimenovano. To so zdrobljena pšenična zrna skuhana na mleku in zabeljena z maslom.
Žal sem brez slik, a priporočam!