Ob novem obeležju Ivane Kobilce je prav, da predstavim ovekovečene kipe žensk, ki jih lahko vidimo na javnih površinah v centru Ljubljane. Dela nisem imela prav dosti.
Prva ženska, ki jo je doletela čast tridimenzionalne upodobitve, je bila narodna herojinja (četudi na podstavku piše heroj) Majda Vrhovnik. Njen doprsni kip je izdelal kipar Stojan Batič leta 1961, stoji pa pred osnovno šolo, ki se imenuje po njej in pod ženskim ginkom, ki jeseni smrdi tako kot nobeno drugo drevo.
“Nora grafna” je bila druga ženska, ki si je v tem našem mestu prislužila poprsje. Pesnici Lily Novy so ob temna vrata, kjer je preživela veliko svojega življenja, postavili kip, ki ga je izdelal kipar Lujo Vodopivec, ob stoletnici njenega rojstva, leta 1985.
V novi državi, demokratični Sloveniji, je bila prva ženska upodobitev pesnikova muza.
In ko smo že pošteno zakorakali v novo tisočletje, pisalo se je leto 2005, smo le dobili naslednji ženski kip. Žensko glavo, če sem natančnejša. Miro Mihelič je upodobil Drago Tršar, stoji pa na vrtu Društva slovenskih pisateljev.
Preteklo je naslednje desetletje in še kakšno leto, ko so 2018 postavili kip Elenor Roosevelt v Tivoliju. Glavo znane ameriške prve dame in borke za človekove pravice je oblikovala češka kiparka, odlitki pa stojijo v več mestih.
In ko bi človek pričakoval, da si v teh enakopravnih časih kakšna ženska le zasluži celopostavni kip, dobimo leta 2020 … tole.
