Prav možno je, da je Bohoričev rahlo šaljiv naslov, ki ga je namenil prvi slovenski slovnici, zapisani sicer v latinskem jeziku, rešil vsaj en izvod. Enega izmed 26 še ohranjenih izvodov, natisnjenih leta 1584, od katerih jih je natanko 8 v Sloveniji.
Govora je o izvodu, ki se nahaja v Škrabčevi knjižnici frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici. A prav ta izvod je zelo poseben, saj je edini (ohranjen) z lastnoročnim posvetilom avtorja.
Četudi je slovnica napisana v latinskem jeziku, so na prvi strani zapisi še v slovenskem jeziku pa v glagolici, cirilici in tudi v grščini.
Špekulacija, da se je izvod ohranil po nesreči, izhaja iz tega, da so samostan po 1. svetovni vojni prevzeli italijanski frančiškani, ki so precej vestno počistili vse, kar je smrdelo po slovenskem jeziku. Špekuliramo, da bi slovnica bila med prvimi na spisku za odstranitev in da je urejevalec prebral le naslov, ni pa preverjal vsebine knjige.
