Zadnje čase je taka akcija, da mi sploh ne uspe sproti pisati. Včeraj sem bila na fenomenalnem koncertu impresivnih Zion Train, katerih plakat že kak mesec krasi našo dnevno sobo. Si zaslužijo! Se mi je zdel prej, da si jo, ampak zdaj vem, da si! 😀 Zapleteno? Sploh ne…sprostite se na Zion Train! 😉 Res škoda, da sem bila en dan prej na praznovanju rojstnega dneva in da imam kolena, kot stara mama, da nisem mogla skakat s polno energijo. Sicer sem pa svoje občudovanje že zlila na papirju RockOnNeta (=KLIK)! Moje fotografske sposobnosti so bile na minimumu, ravno tako fotičeve. Tale moj Canon umira. Saj je bil že dvakrat na servisu, ampak bodimo realni. Nazadnje so mu šli zvočniki, kar je še najmanj, kar rabim na fotoaparatu. Vsaj nekaj.
Share this post
Ni komentarjev